Adam Mickiewicz

Adam Bernard Mickiewicz, poljski romantični pesnik, esejist, publicist in dramatik, * 24. december 1798, Zaosie, Nowogródek, † 26. november 1855, Konstantinopel. Obravnavan je kot eden treh poljskih pesnikov prerokov (''Trzej Wieszcze'': Adam Mickiewicz, Juliusz Słowacki, Zygmunt Krasiński) in je glavni predstavnik romantike na Poljskem.

Najbolj znan je po svoji poetični drami ''Dziady'' (''Praznik mrtvih'') in nacionalni epski pesnitvi ''Pan Tadeusz'' (''Gospod Tadej''). Ostali pomembni deli sta ''Konrad Wallenrod'' in ''Grażyna''.

Mickiewicz se je rodil na ozemlju nekdanje Velike litovske kneževine, ki je bilo del Poljsko-litovske skupnosti, razdeljenem od Rusije, in se je aktivno boril za neodvisnost svoje domače regije. Po petih letih izgnanstva v osrednji Rusiji mu je leta 1829 uspelo zapustiti Ruski imperij in je, tako kot mnogim njegovim rojakom, preostanek življenja preživel v tujini. Najprej se je naselil v Rimu, nato v Parizu, kjer je nekaj več kot tri leta predaval slovansko književnost na Collège de France. Bil je aktivist, ki si je prizadeval za demokratično in neodvisno Poljsko. Umrl je, verjetno zaradi kolere, v Konstantinoplu v Osmanskem cesarstvu, kamor je odšel pomagat organizirati poljske sile za boj proti Rusiji v krimski vojni.

Leta 1890 so njegove posmrtne ostanke prenesli iz Montmorencyja v Val-d'Oise v Franciji v Vavelsko stolnico v Krakovu na Poljskem. V Wikipediji